Zidana ali kamnita znamenja imajo ljudje navadno za »kužna znamenja«. Ta oznaka pa ni vedno utemeljena. Čeprav so mnoga taka znamenja res postavljena na posamičnih ali skupnih grobovih kužnih mrličev in so pod mnogimi našli človeške kosti, niso vsa »znamenja« - v razliko od »kapelic« – kužna.
Poseben pomen imajo znamenja v zvezi z romarskimi potmi. Tako bi za božjepotna znamenja lahko imeli vsa tista, ki spremljajo romarske poti kot nekakšni kažipoti. Okolica Svetih gora ob Sotli, je npr. kar posejana s kamnitimi znamenji. 17.stoletje pri nas lahko postavimo za zlato dobo v pogledu nastajanja znamenj.
Lega: Znamenje stoji nasproti hiše Kunšperk 3, last Augustinčič Franca
Tip: stebrasto znamenje s figuralno plastiko
Material: peščenjak (kapelica s kipom)
Znamenje ima profiliran podstavek, steber ima rahlo posnete vogale, terprofiliran zidec, ki nosi kapelo, na vrhu je kip moleče Marije. Kapelica s kipom na vrhu je starejša, peščenčeva, iz sredine 18.stoletja, medtem ko je steber novejši.
Lega: v križišču cest v Srebrniku
Tip: stebrasto znamenje
Med cestami stoji kamnit steber z dekorativno posnetimi vogali. Zaključuje ga konkaven zidec z letnico 1749, sledi kapelica s 4 plitvimi polji in pravokoten zidec, zaključuje pa ga kamnita pogačasta streha, kateri je manjkal na vrhu križ. Še leta 1941 so bile v nišah vidne že precej oslabele poslikave. Znamenje je bilo zrušeno že leta 1955, nato znova postavljeno. Prenova je potekala v letu 1992, 1993. Nazaj postavljeno 30.4. 1993. Ob prenovi je dobil neustrezni križ, kar kažejo stare fotografije in sama baza.
Lega: stoji ob glavni cesti, v bližini Petrolove črpalke.
Tip: stebrasto znamenje
Znamenje sestavlja steber z dekorativno posnetimi vogali, podoben temu iz Srebrnika, nastalo okrog 1750. Je eno mnogih, ki so opozarjala romarje na bližino starodavne Marijine božje poti na Svetih gorah. Obnovljeno. Po prenovi je postavljen na betonsko bazo, ki ga je dvignila in odmaknila od ceste. Dodan mu je bil križ, ki je po obliki neustrezen.
Lega: ob poti v Zagaj
Tip: slopasto znamenje
Višina: 4 m, spodaj meri 1,3 x 1,3 m
Material: kamnito, zidano Znamenje na Obrežu je rustikalno zidano slopasto znamenje iz mogočnih kamnitih klad. Pod vrhom ima štiri šilasto zalomljene vdolbine. Niše imajo trikotne loke, izklesane iz enega samega kamna. Fabion je konkaven, štiristrana piramidasta streha ima na vrhu kamnito jabolko in križ. V tej obliki ohranja znamenje še gotsko občutje in ga zato lahko postavimo še v 16.stoletje.
Lega: ob stari cesti proti Trebčam
Tip: stebrasto znamenje s figuralno plastiko
Ima prizmatično bazo, kvadratni steber, profiliran kapitelni zidec in zelo rustikalno Immaculato na vrhu. Na stebru je zapis: Aggnes Tioned Ellaev 1756 IHS. Spodaj je v reliefu upodobljen Križani v trilistni niši. Steber je počen in zasilno zvezan z žico.
Danes stoji še samo spodnji del stebra, zgornji del je bil ukraden, potem ko ga je nekdo podrl s kamionom in je bil steber na tleh.
Lega: stoji ob poti od Sv. gor proti Vrhuncam
Tip: stebrasto znamenje
Štirioglat steber stoji na skali. Ima posnete robove, ki spodaj jezikasto prehajajo v živ rob, ter nekak kockast kapitel z napisi: 1612 R.D.G.B. (Gregor Bedal) P.N.D.H.C.T.
VITRITI, G. CEMELIC ( G. Zemljič), GVLISNER ( G. Ulčnik). Sledi spodaj poševno prirezani zidec, kapelica z ostanki slikarije Matere Božje, Andreja, ostalo nejasno, nato izpodžlebljen zidec in kamnita piramidna streha s kamnitim križem in napisom MARIA in INRI. Bizelani uporabljajo ime Hrenov križ.
Po izročilu naj bi znamenje bilo postavljeno v spomin prihoda škofa Hrena na Gore, ko je blagoslovil novo cerkev.
Lega: ob pešpoti na Sv. gore, nad hribom Kolobarjem
Tip: stebrasto znamenje
Ima slop s posnetimi robovi, toskanskim kapitelom, malce ožjo kapelico z nekdaj vidnimi slikarijami Device Marije, Martina, Jurija in Jakoba ter vzvalovljeno piramidno streho s kamnitim križem na vrhu.
Spredaj ima tudi napis:
DAS.CREITZ.TAT.LASSEN.MACHEN.IERG.NARAT.GOTTEN.NAMEN 1612. (DAS CREITZ HAT LASSEN MACHEN JERG NARAT GOT ZU EHREN AMEN 1642). Znamenje je v sredini počeno in zvezano z železnim obročem. Verjetno iz tega izhaja tudi ime. Za ta obroč so nekoč romarji zatikali cvetje, kajti verjeli so, da si z njim lahko napovedo smrt ali življenje.
Lega: na križišču cest v Črešnjevcu
Tip: Stebrasto znamenje
Ostal je le še steber z enako posnetimi robovi kot v Srebrniku. Ima letnico 1749.
Lega: na Robekovem travniku v Črešnjevcu
Tip: stebrasto znamenje s figuralno plastiko
Znamenje s posnetimi robovi, ki so na odsekih okrašeni s cofki. Sledi toskanski kapitel in na njem peščenčev kip sedečega Zvezanega Zveličarja. Na stebru sta letnici, zgoraj 1740 in pri tleh 1750.
Lega: v vinogradu Emilije Kralj
Tip: stebrasto znamenje s figuralno plastiko
Steber z živim robom in na vrhu z rustikalno Pieta. Znamenje je iz srede 18.stoletja.
Vir: Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, Seminarska naloga Občina Bistrica ob Sotli, marec 2007, izdelale: Petra Misja, Nina Lojen, Tjaša Kunst
